ZAČETKI

Zlate hrčke vzrejam že od malih nog. Takrat seveda nisem še imela tako profesionalne in urejene vzreje kot zdaj. Sem jih pa vedno gojila z ljubeznijo in mnoge družine osrečila z hrčjimi mladički, katerih lastniki niso želeli hrčka iz trgovine temveč mladička od domačega rejca. 

Ko sem nekega dne prebrala, da na Češkem obstajajo rodovniški hrčki kar nisem mogla verjeti svojim očem. Vedela sem za rodovniške pse, mačke, morske prašičke, kunce itd. Priznam, da ko sem prvič slišala za to, se mi je zdelo malo smešno in nepotrebno. Le zakaj bi taka majhna žival potrebovala rodovnik? Želja po odkrivanju nečesa novega, česar ni pri nas me je pripeljala do ugotovitve, da v Sloveniji potrebujemo nekaj takega. Dejansko pred letom 2020 nismo imeli rejca, ki bi vzrejal na tak način. Nobene sistemsko urejene vzreje, nobenih določil in štepanje na polno. Ljudje, ki se imajo za vzreditelje, ampak mladičkov niti ne znajo ločiti po spolu, znanje genetike na ničli, nobenih razmikov med kotitvami ter nobenega omejenega števila legel. Seveda starši parjeni v sorodu, ker njihovo porekla niti ne obstaja. Tako sem se več mesecev aktivno izobraževala o genetiki in standardu ter našla češke vzreditelje rodovniških zlatih hrčkov. 

Začetnika te poti sta tako iz Češke uvožena hrčka, Carwin Lappifarm in njegova nevesta Arwen Woodville. Presenečena sem bila nad njunima odličnima karakterjema in močnim, čudovitim telesom. Tako sem prva v Sloveniji začela z rodovniško vzrejo zlatih hrčkov. 

NAMEN

Moj cilj ni kvantiteta, temveč KVALITETA. Pri meni ne boste našli mladičkov kar vedno na razpolago. Moj namen je Slovenijo ponesti na to pot, da bo rodovniško vzrejo nasplošno bolj cenila. Svoje znanje želim razširiti tudi med druge in prav rada bi, da bi se še kdo podal na pot kot sem se jaz. Saj veste, skupaj smo močnejši. 

Kar se pa tiče vzreje, želim vzrejati velike, močne in prijazne mladičke, ki so pred odhodom v nov dom popolnoma navajeni na človeško roko. Seveda je pa na prvem mestu zdravje. Ne morem vam popolnoma zagotoviti, da bo hrček moje vzreje dočakal visoko starost in nikoli ne imel zdravstvenih težav. Ampak 70% tega je že zagotovljenega, ko imate pred seboj certifikat porekla, brez parjenja v sorodstvu z izključno zdravimi hrčki brez smrtnonosnih genov. 

ZAKAJ RODOVNIK?

Rodovnik ni le list papirja. Pri nakupu mladička ne plačate rodovnika, temveč hrčka z rodovnikom. Ta dokument vam podaja popoln certifikat o poreklu do vključno tretje generacije vašega mladička. Na prvi strani vključuje logotip češkega hrčjega kluba (upam, da bomo nekega dne imeli tudi slovenskega), ime registriranega vzrejališča (v mojem primeru One and Only, CHS je pri Čehih okrajšava za vzrejališče), njegovo polno ime (vsi mladički v leglu imajo ime na isto črko, ponavadi sledijo legla po abecednem vrstem redu za lažjo orientacijo), spol mladička, datum skotitve, barva, ki je določena po mednarodnem standardu, obarvanost, vrsta dlake, barva oči in ušes. V večini primerov vključuje še genotip, ki ga določi vzreditelj glede na barvo in prednike. Na desni strani je še slikica mladička ter podatki vzreditelja, da je lahko kadar koli na voljo v primeru težav, nevednosti ali nesigurnosti (telefonska številka, ime in priimek, naslov, spletna stran). Vsebuje še datum izdaje in podpis rejca, ki soglaša z resničnostjo podatkov. 

Na drugi strani najdem podatke o prednikih. Ti vključujejo polno ime, datum rojstva, državo porekla, barvo, genotip ter po možnosti slikico vseh prednikov do vključno III. generacije. Na dnu najdemo še podatke o lastništvu ter razlago nekaterih kratic. S temi podatki lahko tako tudi vidite, da mamice niso bile premlade, ko so imele mladičke. Osebno sem sama rodovnike prevedla v slovenščino, tako da se vam ni treba hecati s češčino. 

 Skratka rodovnik ni le prikaz porekla, je prikaz, da za mladičkom stoji zgodovina etične vzreje mnogih posameznikov. Za vzrejo rodovniških hrčkov je nujna registracija in  članstvo v klubu. Za registracijo pa je potrebno pokazati znanje, slike prostorov tvojih živali ter se zavezati k etičnemu kodeksu, ki vključuje naslednje:

- omejeno število legel na samičko (največ 3 v življenju!)

- predpisana starost samičke za vzrejo (od 4. meseca do 14.meseca starosti) , samček od dveh do konca življenja, v kolikor mu to dopušča zdravje in kondicija

- razmak med kotitvami (samičko je dovoljeno prepustiti samčku, ko so mladički že najmanj en mesec ločeni od nje)

* izjeme veljajo le v primeru, ko celotno leglo pogine v roku enega tedna starosti

 - ITD...